Parkeljni

Parkeljn je mitološko bitje, po domače tudi hudič ali demon, ki pogosto spremlja Miklavža. Miklavž kot »dobri mož« tako prinese s sabo tudi malo strahu in opozorilo vsem porednim otrokom.

Tradicija parkljnev na širšem kanalskem področju je že stara. Branko Žnidarčič, poznavalec pustnih običajev, omenja parkeljna v naravni-človeški velikosti v kleti cerkve na Stari Gori. V preteklosti, pravi, parkeljni niso le spremljali Miklavža, tudi nekatere matere so z rožljanjem verig po hiši posnemale parkeljna in strašile otroke v času pred Miklavžem. V naših krajih pa ni bilo navade, da bi  v tem času parkeljni v maskah in kostumih hodili po vaseh in strašili po hišah.

Idejo za oblikovanje maske parkeljna je Branko dobil po obisku povorke parkeljnev v Podkorenu pri Kranjski Gori. Tako so leta 2016 nastale prve izvirne maske parkeljnev, ki so se še isto leto decembra predstavile v sprevodu v Kanalu. V skladu s tradicijo izdelovanja liških mask, je tudi maska parkeljna narejena iz bakra in aluminija. Dodani so ji rogovi, dolgi zobje in kosmato lasišče. Sama maska ni pobarvana, kot je maska parkeljna, ki je del tradicionalne liške pustne povorke. Tako je vidna enkratnost izdelave, pa tudi učinek strašljivosti pri umetni svetlobi je večji. Kostum parkeljna je sešit iz različnih vrst živalskih kož ali pa so kosi kož prišiti na obleko. Izdelava maske zahteva od 65 do 75 ur dela, obleke pa še dodatnih 15 do 20 ur. Pri tem je treba upoštevati, da pri šivanju obleke sodelujejo hkrati tri osebe.