Cerkev Sv. Pavla

Kraj: Ročinj

Cerkev sv. Pavla se razprostira zahodno od vasi Ročinj na vzpetini z nadmorsko višino 403 m. Zgrajena je bila v gotskem ahitekturnem slogu v poznem srednjem veku, a je bila tekom časa večkrat obnovljena ali razširjena. Rombasto-zvezdasti obokani kor je iz zadnje četrtine 15. stoletja, zvonik pa je bil po vsej verjetnosti dozidan v kasnejšem času. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev zaradi obstreljevanja v veliki meri porušena, uničeni so bili tudi njeni trije zvonovi. Pri obnovi, ki je potekala v 30. letih 20. stoletja, so sodelovali tudi Ročinjci. Sleme za streho so stesali v vasi, za prenos do cerkve pa je bilo potrebnih 27 mož. Tri nove zvonove, težke 396, 233 in 162 kilogramov, je januarja 1933 vlila livarna De Poli iz Vittorio Veneta. V Ročinj so jih pripeljali leta 1936 in jih tam tudi krstili. Botri zvonov so bili domačini Justina Dugar, Angela Kamenšček in Jožef Malnič. Maše v cerkvi so potekale januarja ob prazniku spreobrnjenja sv. Pavla, na velikonočni ponedeljek, na binkoštni ponedeljek in tretji dan križevega tedna.

Cerkev je danes znana predvsem po kamnitem spomeniku, ki upodablja Kalvarijo. Sestavljajo jo Jezus, dva razbojnika ter pod križem Jezusova mati Marija in Marija Magdalena. Ročinjska duhovnija je leta 1588 od čedadske rodbine Cottis odkupila planino „na Krasu“ pri Drežnici, od katere je vsako leto dobivala najemnino 15 liber sira. Leta 1709 je planino prodala in po izročilu naj bi z izkupičkom postavila spomenik. Pri dostopu iz severne strani preko “Prevala” stoji ob cerkvi kip sv. Pavla. Na poti, ki vodi do cerkve iz predela “Zdenc” v Ročinju, so danes vidni ostanki treh kapelic, ki so označene že na vojaški karti s konca 18. stoletja. Pešpot povezuje cerkev Sv. Pavla tudi z bližnjo cerkvijo Sv. Petra, ki stoji jugozahodno nad vasjo Ajba. Obe spadata pod župnijo Ročinj.

Čas hoje od Prevala (glavne ceste Ročinj – Kambreško) do cerkvice je 15 minut.

Avtor besedila: Robert Devetak                                                                                                                                       

Foto: Simon Prinčič, Damijan Simčič