Kabrca - piščal

Kabrca je replika piščali, narejena po skici in natančnem orisu originalne piščali. Pavlu Medveščku (slovenski pisatelj, publicist, grafik, slikar. Pavel Medvešček je ime, ki se najpogosteje omenja skupaj s staroverstvom) je originalno piščal prinesel Jerin, a mu ni hotel povedati, kdo je njen lastnik. Piščal je Medvešček imel le toliko časa, da jo je lahko izrisal v naravni velikosti in točnih merah (merilo 1:1). Po njegovi risbi jo je izdelala keramičarka Alenka Gololičič iz Gorenjega Loga pri Mostu na Soči, aktivna članica Društva keramikov Kanal. Jerin je Medveščku povedal in zaupal veliko o staroverski tradiciji. Kljub temu pa Medvešček ni nikoli izvedel njegovega pravega imena, kaj šele datum rojstva in kraj bivanja. Zaradi Jerinovih dragocenih informacij in močne povezanosti vseh starovercev Medvešček ni nikoli hotel na kakršenkoli drugačen način izvedeti, kdo v resnici Jerin je.

 

 

Predmet: piščal (replika)

Domače ime: KABRCA

Kraj najdbe: Čiginj

Leto najdbe: 1968

Darovalec: Jerin

Snov: glina

Mere: dol. 11 cm, v. 11 cm (trikotna oblika)

Lastnik: Pavel Medvešček

Izdelovalka: Alenka Gololičič

Foto: Radivoj Zavadlav, fototeka Goriškega muzeja (https://goriskimuzej.si) 

 

SONČEVA KABRCA

Sončeva kabrca je glinena piščal trikotne oblike. V sprednjem delu ima šest luknjic. Uporabljali so jo za praznik pomladi pri Sončni skali in na Kresiji ob kurjenju kresa. Ivan Gerbec je pripovedoval, da je bila sončeva kabrca pri hiši še iz časov starega očeta, ko je kot mladenič piskal nanjo. Tako je piskal ob pustih in plesu skupaj z ostalimi godci. Kot je še povedal, je vsaj enkrat piskal ob kresu, ko je gorel na Kresiji. Pred začetkom prve vojne jo je strari oče skril v tlak svinjaka in jo tako ohranil. Zato so nanjo piskali vse do pred drugo svetovno vojno, ko je izginila iz hiše, ne da bi vedeli, kdaj in kdo jo je odnesel. Stari oče je Ivanu govoril, da je piščal imela na sredini pregrado in je zato leva polovica piskala drugače od desne. Piščal so izdelali tako, da so najprej naredili spodnjo polovico z obodom. Nato so naredili pregrado, ki ni segala do konca. Vse so zalili z voskom. Ko se je vosek strdil, so čez postavili še zgornji del kabrce. Piščali naj bi izdelovali pri Laštarju na Ušniku. Pavel Medvešček ni piščali nikoli videl v živo, pač pa jo je zrisal po pripovedovanju Ivana Gerbeca. Gerbec je rekel, da je bilo na sprednjem delu šest lukenj, tri na levi, tri na desni, kje točno so bile, pa se ni več spomnil. Tudi kako velike so bile, se ni več spomnil.  Točno pa se je spomnil, da je bila ena luknjica na dnu in ena na zadnjem delu pod ustnikom. Če so bile luknjice tudi pri strani, pa ni vedel. Kabrca je bila pobarvana v sončevo – rumeno barvo, ki so jo pridobili iz češmina. Janez Strgar je Medveščku povedal, da so na to kabrco igrali, ko je sonce spomladi prvič posijalo na Sončevo skalo. Takrat so se zbrali na Kresiji vsi staroverci iz območja in praznovali. Kdo bo igral na praznovanju, je vsako leto znova določil dehnar. Preizkusil je mladeniče in izbral le najboljše, zato ni bilo število godcev nikoli enako. Po risbi Pavla Medveščka je sončevo kabrco izdelala keramičarka Alenka Gololičič iz  Gorenjega Loga pri Mostu na Soči, aktivna članica Društva keramikov Kanal. Alenka Gololičič in Pavel  Medvešček sta pri izdelavi sončeve kabrce ves čas tesno sodelovala. Na koncu sta se posvetovala tudi pri dr. Dragu Kuneju iz Glasbenonarodopisnega instituta SAZU, ki je razložil, ob katerih priložnostih so uporabljali piščali z nizkimi toni. Piščal sta preizkusila Luka Ipavec in Boštjan Gombač, znana slovenska instrumentalista, ki sta ob igranju na piščal ugotovila, kako doseči večjo čistost in glasnost zvoka. Pavel Medvešček zato priznava Alenko Gololičič, kot edino verodostojno izdelovalko te piščali. Lahko pa jo izdeluje tudi kot spominek.

Kraj najdbe: Dolina

Leto najdbe: 1971

Pripovedovalec: Ivan Gerbec, roj. 1932, pri Tomajžču, Dolina, Doblar 43

Snov: glina

Mere: dol. 20,5 cm, v. 21,5 cm, deb. 5 cm (trikotne oblike)

Lastnik: Pavel Medvešček

Izdelovalka: Alenka Gololičič

Foto: Radivoj Zavadlav, fototeka Goriškega muzeja (https://goriskimuzej.si) 

Fotografiji in besedilo so iz Kataloga Staroverstvo in staroverci, etnološka zbirka Pavla Medveščka izdanega ob razstavi z istoimenskim naslovom. Raziskavo, razstavo in katalog so organizirali ter postavili v Goriškem muzeju (2013 – 2018) s finančno pomočjo Občine Kanal ob Soči.

Besedilo: Staroverstvo in staroverci, Pavel Medvešček in mag. Darja Skrt (avtorica razstave)

 

---