Gotska hiša

Najstarejša hiša na Kontradi je tako imenovana Gotska hiša. Imenuje se po ohranjenem poznogotskem kamnitem portalu v pritličju, ki ga datiramo v zadnjo četrtino 15. stoletja, medtem ko so portal in okna v nadstropju lahko še starejšega datuma. Hiša je del severozahodnega obrambnega stolpa, takšnega kot je pred prvo svetovno vojno stal tudi ob vhodu v trg, zgornji portal pa je verjetno služil kot prvotni vhod v stolp. Pozneje so se na obzidje med stolpoma in na njegovo zahodno stranico naslonile posamezne stanovanjske hiše, ki so nastajale v različnih časovnih obdobjih, od poznega srednjega veka do 19. stoletja.  Tako sta nastali tudi Fiščeva in Kolarjeva hiša. V obdobju baroka je bil trg deljen na vzhodni in zahodni del. Zapirala ga je baročna palača z dvema obokanima prehodoma proti obzidju. Iz franciscejskega protokola iz leta 1822 je razvidno, da je bil lastnik palače, celotnega obrambnega kompleksa s stolpoma in dvoriščem grof Felice Campignano. Gotska hiša je opisana kot stanovanjska hiša s tremi nadstropji in pripadajočim dvoriščem. V severovzhodnem stolpu so bili zapori,  v Fiščevi hiši je takrat stanoval čevljar Bucik Anton, zraven njega pa sodar Mihael Baloh. V tem času je že bil pozidan tudi cel niz hiš, ki so zaprle trg proti jugu in so se nadaljevale okrog cerkvenega prezbiterija. Potek pozidave in ohranjen stolp v eni izmed hiš nakazujejo obstoj utrjenega cerkvenega obzidja. Z rušitvijo baročne palače je na Kontradi nastal večji trg obdan z nizom stavb na zahodni strani in manjšim naselbinskim trikotnim jedrom na vzhodu, s hišami prislonjenimi na taborno in cerkveno obzidje.

(Besedilo: Jasna Svetina ZVKD Nova Gorica)

 
Foto: Damijan Simčič, Primož Kožuh