Vodni zbiralnik iz prve svetovne vojne - Kambreško
Vodni zbiralnik na Kambreškem je dediščina prve svetovne vojne izjemnega pomena. Služil je za potrebe vojske na fronti, pomemben pa je bil tudi v povojnem obdobju. Po svinčenih ceveh je bila voda speljana do vaškega korita za »Lukčevo hišo«. Zbiralnik je bil razdeljen na zgornji del z dvema koritoma s pipama in spodnji del, s koritom za napajanje živine. Dela je med seboj ločil kamniti zid. Domačini so ga imenovali »f׳ntana«, »pri fontani« oziroma korito za napajanje živine.
25. 5. 1915 je na Kambreško prvič stopil italijanski vojak oziroma vojaška policija.
Zbiralnik je začela graditi in ga tudi dokončala »Služba za vodne napeljave II. Italijanske armade - »Servizio Idrico della II. Armata« (informacije pridobljene iz Vojaškega muzeja Roveretto), 10.6.1916.
Po 12. soški ofenzivi (oktobra 1917) je bila zunanjost zbiralnika poškodovana, zato so ga leta 1919 obnovili. Napis nad levo pipo » Restaurato dalla 9A compagnia 84 fantA LI 18-2-1919« je izklesal vojak iz Padove med služenjem vojske na Kambreškem. Vgraviran je v cement in je viden še danes.
Originalna lesena tabla nad levim koritom se je delno ohranila do potresa leta 1976, klin pa je v zidu viden še danes.
Od prve svetovne vojne do popotresnih časov, ko je v 70. letih 20. stoletja do domov v vasi voda pritekla po ceveh, se je zbiralnik uporabljal za napajanje živine. Iz stranskih pip pa se je točila voda za gospodinjstva oziroma pranje perila.
Poleti se voda za pranje ni uporabljala, zaradi varčevanja z vodo. Perilo so vozili splakovati z vlako in vprego na »Kojsk« - potok pod zaselkom Rog. Voda za pitje se je poleti točila pri Studencu pod »Cekovo hišo« - danes na tem mestu stoji vodohran. Voda v zbiralniku je bila vedno na voljo in tudi v času hudih zim, ni nikoli zmrznila.
Z vodovodom in napredkom je živina počasi izginjala, prav tako uporaba zbiralnika.
Danes je zbiralnik pomemben del kulturne dediščine tega območja.
Napisala: Strgar Jožica
Avtor fotografij: Gvido Alliney, www.prohereditate.com