Kalski pust
Pust v Kalu nad Kanalom je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki ga poustvarja tamkajšnja folklorna skupina. Stari pustni liki, ki so se ohranjali le še prek spominov starejših domačinov in v etnoloških zapisih, so iz obdobja med obema vojnama in še dlje iz časa prastarih običajev in prvinskih mask ali tauriščnih. Po izročilu prednikov so tauriščne makinc in mahošar, cundrin ter “pu 'n pu”, gozdni duhovi, ki so preganjali zimo, da bi sonce zopet dobilo svojo moč in povrnilo zelenje. Kalske vasi so nazadnje obhodile pred prvo vojno, takrat se je ob svečah in smolnatih trskah odvijala zadnja mahošerija.
Raziskave in poustvaritve pustne dediščine so se člani folklorne skupine Kal nad Kanalom lotili z vso odgovornostjo. Da se niso oddaljili od originalnosti, so skrbno izbrali materiale. Šivilje pa so like na novo oblekle, kot jih je oblikovala Elza Pavšič, ki je po stari metodi iz papirja izdelala tudi obrazne maske ter dodala vsaki svoj karakter.
Po tradiciji sta v pustnem času tako kot nekoč ponovno med hišami in po dvoriščih otroke strašila črna grbasta pustovka z brezovo metlo in grozljivi pust, opasan s kravjimi zvonci in culo pepela v rokah. Za godci in klabasonom, ki je pobiral darove, so se v sprevodu zvrstili pari šem. Ženin in nevesta, predstavnika rodnosti, kmet in kmetica, delavnosti, orožnik s svojo ženo je poosebljal red in oblast, zdravnik in sestra sta prinašala zdravje, mestni gospod in gospa sta predstavljala bogastvo, berač in beračica pa revščino. Nekje vmes med šemami se je zibal "pu 'n pu", "ne teč ne meš", nadvse zanimiv in vedno aktualen lik z dvema glavama, na desni moški, na levi ženska. Sem in tja, enkrat spredaj, drugič zadaj, pa je kot duh preteklosti tekal cundrin, ogrnjen v belo rjuho z našitimi raznovrstnimi kosi plapolajočih krp blaga in zvonil z velikim zvoncem ozorom.
Kalski pust s svojo druščino ponovno živi in po stari navadi odganja zimo ter v naše kraje prinaša pomlad in dobro letino. Povsod po kalskih vaseh ga spremlja gostoljubje in navdušenje domačinov, kar daje potrditev in spodbudo pustnemu izročilu, da bo živelo in se prenašalo tudi na naslednje rodove.
Foto: Elza Pavšič, Dušan Gerlica
